»Izjavo pred sedmimi leti, da je Slovenija mali košček nebes, moram danes popraviti. Slovenija je velik kos nebes,« je med drugim na tiskovni konferenci dejal predsednik ZDA Georg W. Bush. Premieru Janezu Janši se je obraz razlezel v širok, nalezljiv nasmeh, ki se mu ni mogel izogniti niti tretji sogovornik na trati pred gradom, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

To je bil samo eden utrinkov medijsko najodmevnejšega dogodka med polletnim slovenskim predsedovanjem Slovenije EU. Nenapovedano, že dan pred uradnim prihodom predsednika Busha z delegacijo, je na letališču Jožeta Pučnika pristalo ameriško letalo. Piloti so iz Afganistana pripeljali v Slovenijo Lauro Bush, ki je prespala v predsedniškem apartmaju hotela Kokra.

Le-tega so ameriški varnostniki spremenili in zaščitili v najbolj varovan objekt tiste dni v Evropi. Pri varnostnih standardih njihovih služb ni odstopanj. V to so se tako ali drugače prepričali mnogi, ki so sodelovali v tej zgodbi na posestvu Brdo.

Jutro pred večernim pristankom letala Air Force 1 so Lauro Bush gostitelji, ameriška ambasada v Ljubljani, odpeljali v glavno mesto. Na ogled in tudi po nakupih in kosilo. Pozno popoldne pa je v spremstvu varnostnice in še nekaterih odšla, povsem sproščeno, mimo vstopne kontrolne točke, ob zorečem žitnem polju z rdečimi maki, peš proti Predosljam. Najprej pogledat cerkev in nato še na večerjo, na teraso gostilne Krištof.

Časa za sladico ni bilo več, ker so se dogodki na letališču vrstili po scenariju, ki je bil vse do zadnjega najbolj varovana skrivnost. Predsednik Bush je malo pred 21. stopil iz letala in objel Janeza Janšo, ki ga je nato med kordonom slovenskih gardistov pospremil do vozila. Varovana kolona je predsednika odpeljal do hotela Kokra.

Drugo jutro je bilo posestvo za mnoge poročevalce epicenter sveta. V gradu je predsednik Danilo Turk prvi sprejel gosta in mu v kratkem pogovoru odkrito povedal, kako vidi svet in aktualne dogodke. Obdaroval ga je s faksimilom prevoda Dalmatinove Biblije. V zlatem salonu sta se nato srečala predsedujoči svetu EU slovenski premier Janez Janša in prvi mož ZDA. Po pogovorih sta se obdarovala. Premier ima novo snežno desko, Bush pa gorsko kolo CULT.

Vrh dneva je bilo opoldansko plenarno zasedanje v povsem preurejenem Splendensu naravnano na krepitev strateškega partnerstva in vsega kar je zajeto pod tem pojmom. Od svetovnega miru, človekovih pravic do demokracije, transatlantskega partnerstva, svetovnih izzivov vse do nujnosti globalnega podnebnega dogovora.

Med tem zasedanjem je protokol pripravil tudi damski program. Ženi in zaročenka Janše so si, skupaj z Barbaro Miklič Turk, ogledale najprej olja slovenskih impresionistov v Narodni galeriji in bile nato še na dveh dogodkih.
Za sproščeni zaključek vrha EU : ZDA so najprej na terasi gradu Brdo poskrbeli plesalci folklorne skupine Iskra Emeco, Hrušiški fantje, ki so prepevali ljudske pesmi in otroci treh okoliških šol,ki so pozdravljali vse goste na častni tribuni pod gradom.

Dve jahačici in šest jahačev kobilarne Lipica so za piko na i pokazali z nastopom »osmice« vse dresurne elemente, ki jih zmorejo avtohtoni lipicanci.

Še pred odhodom v letalo se je predsednik Bush pogovoril s slovenskimi vojaki, ki so bili že v misijah po vsem svetu. Tudi slovo je bilo sproščeno. Tak, kot prihod prvega moža ZDA.

In za zgodovino bo ostal zapisan kot tisti predsednik, ki se je slabo leto po izvolitvi, leta 1991 v gradu Brdo prvič srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. In že takrat je vedel, da se je to zgodilo na majhnem koščku nebes. 

Tokrat je napako popravil in na istem mestu, kot pred sedmimi leti, dejal, da je to v resnici velik kos nebes. Ki da ga bosta z ženo še obiskala, če ne prej kot upokojenca.

O tem, koliko je bilo potrebnih naporov in priprav, ima prav vsak zaposleni JGZ Brdo svojo zgodbo. Vendar so se vse te zgodbe na sončni dan zlile v mozaik uspešnega zaključka.

M. K.