Grad Brdo

Po zamisli plemiške družine Egkh (ali Brdskih) je na ravnici severno od mesta Kranja v prvi četrtini 16. stoletja zrasla plemiška rezidenca novega tipa. Prvotni podeželski dvor je takrat nadomestil drzno, a premišljeno zasnovan renesančni dvorec, prvi take vrste na Kranjskem, za katerega so načrte pripravili italijanski zidarski mojstri. Lagodnost bivanja v razkošni rezidenci s skrbno urejeno okolico so po plemenitih Egkhih kot lastniki posesti uživali še njihovi sorodniki Gallenbergi v prvi polovici 18. stoletja, znana kranjska družina Zois do leta 1929 in jugoslovanski kraljevi namestnik knez Pavle Karađorđević v kratkem obdobju pred drugo svetovno vojno.

Po drugi svetovni vojni je bilo Brdo nacionalizirano. Dvorec je bil temeljito prenovljen, sobane so bile na novo opremljene z bogatimi zbirkami likovnih del, stilnega pohištva, preprog in drugih dragocenosti, s priključitvijo nekaterih okoliških ozemelj pa se je posest spremenila v pravi protokolarni reprezentančni center. Tu je Tito vse do svoje smrti gostil številne domače in tuje politične, gospodarske in druge osebnosti in na ta način Brdu postavil trdne temelje in jasno poslanstvo.

Danes namreč Brdo pri Kranju predstavlja osrednji slovenski protokolarni center, kjer se pod vrhunsko organizacijo Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve RS odvije večina obiskov na najvišji državni ravni: od uradnih sprejemov do svečanih kosil in večerij, razgovorov, sestankov, podpisov pomembnih listin, tiskovnih konferenc …